Kako sploh poimenovati tak izlet? Če bi šli v Grčijo, bi bil naslov teme "Grčija 2014", če bi šli do Toskane, bi bil naslov "Toskana 2014". Kaj pa če gremo čez Avstrijo, Češko, Poljsko, Belorusijo, Rusijo, Kazakhstan, Uzbekistan in Tadžikistan v Kirgizijo? Ko sem iskal informacije po internetu, sem naletel na različna poimenovanja teh področij - Stani, Srednja Azija, Centralna Azija ...
No, mi se bomo držali klasičnega in izlet poimenovali Centralna Azija 2014.
Načrt poti
Načrt: Z Juretom odrinemo začetek septembra, cilj je priti v Moskvo čez Češko, Poljsko in Belorusijo, kjer nas bosta pričakala Nataša in Blaž. Nato proti jugu do Volgograda, s tranzitno hitrostjo čez Kazakhstan v Uzbekistan, postanek ob ostankih Aralskega morja v ribiškem mestu Muynak, ki je sedaj oddaljeno od morja čez 150km. Nato obisk mest na svileni poti (Khiva, Buhara), vstop v Tajikistan, iz glavnega mesta Dushanbe naskok na M41 oz. Pamir highway oz. Pamirsky Trakt oz. na eno najvišje ležečih cest na svetu – prelazi čez 4500m, najvišji Ak-Baital doseže višino kar 4655m. Mimo sedemtisočakov na afganistanko-kitajski meji v Kirgizijo. Iz glavnega mesta Biškek pa konec septembra let domov. Kaj bomo točno z avtom, še ne vemo.
S čim? Tokratno vozilo bo Lada Samara "z ritjo", letnik 1993. Dobili smo jo v dar, sicer bi najverjetneje končala na avtomobilskem odpadu. Začelo se ni z najboljšimi obeti – hladilnik je razvnelo na prvi testni vožnji od Vrtojbe do Bilj (2 km), na drugi testni vožnji pa je Lada zakuhala še preden smo prišli do naslednje ulice (1 km). No, potem je pa šlo samo še navzgor (verjetno tudi zato, ker se nižje sploh ni dalo). Naredili smo veliki servis ter zamenjali hladilnik in razdelilec vžiga. Prva resna testna vožnja iz Gorice do Cerknega, kjer nam je Borut podaril avtoradio, in čez Kalce domov je minila brez problema. Edino rahlo zastrupitev z ogljikovim monoksidom sva staknila z Juretom, saj se Lada lahko pohvali z odlomljenim izpuhom. Kakorkoli že, čez dva dni naju glava ni več bolela. Druga testna vožnja na Kobariški Stol je prav tako minila brez problemov. Je pa potrdila, da bo izpuh vseeno potrebno zamenjati.
Kobariški Stol
Vizumi? Za
celotno pot potrebujemo samo pet vizumov (ifeelslovenija). Za razliko od predhodnih popotnikov, smo vse vizume uredili na Dunaju (razen ruskega, tega v Ljubljani). Ni sem nam namreč dalo še v Budimpešto, Zagreb, Bruselj ... Pri nobenem se ni nič posebej zakompliciralo – vse uredili v dobrem mesecu in pol, brez sile. Postopek pridobitve večine najbrž ne zanima, se bom pa razpisal za tisto peščico, ki je željna svežih informacij, saj se zadeve na tem področju spreminjajo iz meseca v mesec.
1. Če gremo po vrsti, smo najprej zaprosili za tadžkistanski vizum na ambasadi smo poleg standardnih nujnosti priložili še pismo z opisom poti in namenom potovanja. Cena vizuma je 80€ + 10€ (ker smo zaprosili za dvojni vstop, v kolikor bi ga slučajno potrebovali, hehe) + 20€ za GBAO permit, se pravi dovoljenje za vstop v avtonomno regijo Kuhistoni Badakšon, kjer poteka cesta M41. Na vizum smo čakali dva tedna.
2. Medtem ko smo čakali na tadžikistanski vizum, smo na www.stantours.com zaprosili za LOI (Letter Of Invitation - povabilno pismo) za uzbekistanski vizum. LOI-u se namreč ne da izogniti, razen v primeru, da zaprosiš za tranzitno vizo, katera pa za nas ni prišla v poštev. Na LOI smo prav tako čakali dva tedna. LOI in ostalo dokumentacijo sem odnesel na uzbekistansko ambasado ter v dobri uri dobil vizum v potni list. Cena? 54€ za LOI + 70€ vizum + 5€ provizija na banki (plačati moraš namreč v sosednji banki, medtem ko ti oni lepijo vizum).
3. Takoj po obisku uzbekistanske sem odšel na 'sosednjo' kazakhstansko ambasado, kjer sem zaprosil za kazakhstanski tranzitni vizum. Razen pisma z opisom poti in tečne delavke, posebnosti nisem zabeležil. Plačali smo 30€, čakali pa štiri dni.
4. Za ruski vizum se je potrudil naš Blaže. Nič posebnega, omembe vredno je le, da potrebuješ veljavno turistično zavarovanje, LOI, ki smo ga ekspresno pridobili na www.expresstorussia.com v zameno za 15€, ter da je dobro biti pred ambasado vsaj tričetrt ure pred začetkom obratovanja, saj je tam vsak dan nenormalna gneča. Vizum smo plačali 35€, nanj pa čakali slab teden dni.
5. Za konec pa še beloruski tranzitni vizum, ki velja 48 ur od vstopa v državo. Spet nič posebnega, potrebuješ prav tako veljavno turistično zavarovanje. Na ambasadi so bili precej tečni ter zahtevali (domač) prevod aneksa turističnega zavarovanja, v nemški jezik seveda. Beloruski vizum smo dobili v treh dneh za ceno 20€.
Naša misija: večina vas verjetno že ve, da radi selimo neumnosti iz enega konca sveta na drugi, tukaj je nekaj primerov. Ker pa tokrat nimamo nič za sabo (ne bom obtoževal nobenega, ampak krivdo za to nosi izključno Jure) vas pozivamo, da nam Vi predlagate/predate predmet. Pogoji so, da ni odtujen, je legalen in zaradi njega ne bomo končali v zaporu. Najboljšega bomo izbrali in ga dostavili v željeno državo :)
