19. maj 2013

Ukrajina, Moldavija 2013, 2.del



5.dan: Dan nam je minil med opazovanjem precej dolgočasne ukrajinske pokrajine med Kievom in Odesso. Kratkočasili smo se z raznoraznimi neumnimi izzivi. ''Kdo prvi vidi Lado'', ''kdo ob cesti prvi zagleda rože'', ''kdo prvi uzre veverico'' in podobno dalje. Ostali potopisniki so na veliko strašili in opozarjali, da so vse table v cirilici, vendar se je zaradi nedavnega evropskega prvenstva v nogometu to spremenilo. V Odessi smo se odločili za všečen hostel (http://www.tiufrontpage.hostel.com – 34 €/noč za 3 osebe). Z izjemo glavne ulice je Odessa ponoči precej slabo razsvetljena, vendar nekega občutka nevarnosti nismo čutili.

Prevozili 462 km, max. hitrost 108 km/h.


Malo reklame za Flawa Pawa


V hostlu

Pristanišče



6. dan: Zjutraj smo odšli na plažo Črnega morja. Voda sicer ni bila posebej mikavna, a kdo ve, kdaj se nam bo ponovno ponudila priložnost poležavanja na plaži "ukrajinskega Portoroža". Popoldne smo se odpravili proti moldavski meji, še prej pa smo sliko, ki smo jo ''našli" na hodniku hotela v glavem mestu Gvineje-Bissau, pritrdili na steno hodnika v hostlu. ''Mission from Bissau to Odessa'' je bila s tem zaključena. Ukrajinci so nas čez mejo spustili brez pretiranega kompliciranja, dočim smo moldavijskega moža v modrem podmazali z 10 €, h katerim je bilo treba prišteti še 9 € za "takso" in 3 € za "uslugo". Ko smo že mislili, da smo z dogodivščinami na konfinu za nekaj časa zaključili, smo se po 30 km spet znašli pred spuščeno zapornico. Uniformiran mož nas je zopet vprašal po potnih listih in prometnem dovoljenju, plačali smo 7€ za vinjeto in se zmedeni odpravili dalje. Šele kasneje sem ugotovil, da smo na tem mestu prečkali Pridnjestrsko republiko, ki je sicer nihče ne priznava in spada pod Moldavijo. Četudi ima svojo vlado, parlament, policijo, zastavo, državno himno in ustavo. Pred glavnim mestom Chisinau - mi smo ga krstili kar za Čingsao, uradno slovensko ime je sicer Kišinjev - je začel Hermann pri zadnjem desnem kolesu ''pokati''. Večja je bila luknja na cesti, bolj je počilo. Okvaro smo odpravili tako, da se je sopotnik zadaj presedel z desne na levo stran. Do doma se ni več pokvarilo. Zgodil se je tudi omembe vreden dogodek. Namreč, prehiteli smo prvo vozilo na našem potovanju in sicer Mercedesov kombi, ki je bil novejše izdelave kot naš Hermann. Na obrobju Čingsaa smo taksistu naročili, naj nas zapelje do hostla (http://retromoldovahostel.webs.com), a nas je ta uspel pripeljati le do hotela, kjer bi prenočitev stala 70 €. Zato smo si morali pomagati sami. Na klopci pred blokom smo dobili domačina, zvanega Aljoša, in ga povprašali za hostel. Pogovor je šel nekako takole ...

Mi: "Dober večer, znate kje je Retro Hostel?"
Aljoša: "Hotel?"
Mi: "Njet, njet. Hostel ali hotel za mlade."
Aljoša: "Da, da, znam kye ye!"

Za tem nas je peljal kak kilometer naprej do hotela s tremi zvezdicami.

Mi: "To ni to! Poznate mogoče ulico Cosbuc?"
Aljoša: "Cos...?"
Mi: "Cosbuc!"
Aljoša: "Aaaa, ti misliš Kožbuk! Znam gye ye! Kolyko je broy??"
Mi: "Tri."
B: "Pa tu ye muj dum!"

Aljoša živi vrata levo od najbolj popularnega hostla v Moldaviji. V zahvalo mu ponudimo kozarec vodke. Natočil sem mu do vrha, on pa je dva deci 40% vodke zeksal "po rusky".

Prevozili 209 km, max. hitrost 80 km/h.




From Bissau to Odessa...


Hostel v drugem nadstropju



Welcome to...

Naš prijatelj Aljoša

7. dan: Dan smo izkoristili za raziskovanje mesta, našli smo bolšjak, kjer smo kupili dve babuški iz leta '76, se sprehajali po sejmu, pili pivo po 0,60 €, lizali sladoled za 0,20 €, gledali cigarete od 0,30 € za škatlo. Če nisi strasten kadilec, si lahko cigaret dobil tudi na kos. Iznajdljivi moldavski podjetniki so v park namestili sobno vago in zračunali cent vsakemu, ki ga je zanimala osebna teža. Zvečer smo odšli v lokalni bar in za tri velike pive ter dve flaški moldavskega sauvignjona plačali 10 €. Ker se pač spodobi poizkusiti izdelek, po katerem slovi država.





Prva nagrada novi Daewoo Matiz!





Tržnica

8 in 9. dan: Zjutraj smo se domov odpravili že ob deseti uri, kot da nas čaka le še par sto kilometrov. V Romuniji so nas presenetile odlične ceste. Škoda le, da je avtocesta še v izgradnji, zato smo skoraj 1000 km cijazili po stranskih poteh v družbi agresivnih tovornjakarjev. Na avtocesto smo zapeljali takoj po madžarski meji. Odločili smo se za sistem ''eden spi, dva vozita'' in da se bomo do doma vozili brez daljših postankov. Po 32 urah od štarta iz Kišinjeva oziroma 26 urah dejanske vožnje smo se naposled vrnili v domače kraje.

Prevozili 1720 km, max. hitrost 117 km/h.

Romunski sončni zahod...


Približna pot

Se spomnite zgornje slike? From Chișinău to N. Gorica to...

Presenečenje, ki smo ga Hermannu pripravili za jubilej, je popolnoma uspelo. Prevozili smo 4138 kilometrov in se izognili večjim tehničnih težavam. Res mi ni jasno, zakaj se prvo vprašanje, ki nam ga po vrnitvi domov vselej zastavijo prijatelji, glasi: "Je šlo kej falit?". ;) Naučili smo se ogromno, videli še več, se znebili stereotipov in odprli oči. In še nekaj smo vsi štirje sklenili: za Hermannov 100. rojstni dan izlet ponovimo!

                                                                                                                                                                                             

0 komentarji:

Objava komentarja