27. julij 2010

Portugalska 2010, 1.del

Avtor: Tomi N
Sopotniki: Kaja N, Tina K, Petra F, Kiko
Vozilo: Vw T3 l.85

16.7.
Akcija. Uradni štart ture se je začel ob 18h uri, optimističen cilj pa je bil PZA v Mentonu. Zadeva se je hitro zakomplicirala zaradi skoraj paranormalnega dogodka - sopotniku sem namreč dan pred štartom posodil GPS, da je do Bodlaja odšel po sprednjo klop za dve osebi. Med vračanjem domov mu je med vožnjo skozi krožiče GPS zletel skozi okno! Na srečo se ni poškodoval, vendar smo šele na štartu ugotovili, da je SD kartica s kartami celotne Evropo padla ven. Polni optimizma smo jo odšli iskat v krožišče in res! Tam je bila! Na žalost je spremenila dimenzije na debelino 0,5mm in širino 5x5cm ... Po več neuspelih klicih nam je le uspelo si sposodit GPS »Prestige«, ki nam je kasneje med izletkom še kako najedal živce. Po celi noči vožnje smo omagali tik pred francosko mejo, kjer smo za urico in pol na postajališču zaspali.

Ladies parking na postajališču pri Piacenzi

17.7.
Štart je bil že zgodaj zjutraj, prva postaja Monaco, nič posebnega, že bil, obvezen krog po progi za formulo ena, ogled zunanjosti kazinoja in slikanje ob spomeniku, posvečenemu 5-kratnemu prvaku v formuli 1, Juanu Manuelu Fagiu. Popoldne smo se ustavili na canneški plaži, kjer smo si privoščili krajši oddih. Zvečer pa pade ideja - skočimo do Barcelone! Po izjavi sodeč je izgledalo, kot da je Barca oddaljena 2 urici stran. Do Marseilla smo zdržali, potem pa nas je pobrala utrujenost, zato smo prespali na prvem počivališču.



Registriran. In potem bom jst imel probleme, ker nimam homologirane vlečne kljuke.


18.7.
Končno naspani, smo se po avtocesti odpravili do Girone, kjer smo zavili za Loret de Mar. Glavna avenija je nora, diskač ob diskaču, žensk kar hočeš. Takrat mi je bilo prvič žal, da sem pripeljal drva v gozd, tako da sem se odločil nadaljevati pot proti Barceloni. Promet v Barci je katastrofa, semafor vsakih 50m in nobenega zelenega pasu. Proti večeru smo končno prišli v kamp 3estrellas. O njem sem slišal veliko kritik, a meni je bil všeč. Avtobus je v mesto vozil vsakih 20min, kamp je pokrit z borovci, ter z lastno plažo - le letališča v bližini se res ne da prezreti. Zvečer se je v kampu kar dogajalo. Z Italijani smo se skregali, čigav je Trst, spoznali par Nemcev in Mehikanca ter omagali, še preden smo prišli do kamp mesta.


Barva se zlije z okolico.

Uradne majčke izleta.

19.7.
Dan je minil ob pivu, popolnem relaksu in plavanju v ne preveč čistem morju.

20.7.
Zgodaj popoldne smo se odpravili z avtobusom v mesto. Vožnja je trajala slabih 40min, izstopili smo na zadnji postaji tik ob glavni ulici La Rambla. Na tej ulici sem bil že večkrat, vendar se je po njej lepo vedno znova sprehoditi. Le na torbice in denarnico je treba paziti, saj hitro ostaneš brez. Nadaljevali smo do akvarija ter ob obali proti vzhodu. Za konec smo pustili Sagrado Familio ter Gaudijevo Casa Milà. Tipičen izlet.

21.7.
Razdelili smo se v dve ekipi. Prva si je odšla ogledat Park Güell, druga pa je ostala ob obali v okolici La Rambe. Utripa mesta, kakršno je Barcelona, ni težko začutiti.

La Rambla.



Sagrada Familia.


Casa Milà.

Pogled s strehe Casa Milà.



Park Güell.



Plaža v Barceloni, bljak.



                                                                                                                                                                                             

0 komentarji:

Objava komentarja