3. avgust 2010

Portugalska 2010, 3.del



30.7.
Pozno popoldne smo se poslovili od Lisbone in začrtali naslednji cilj - Andora. 200km pred Madridom smo prespali ob avtocesti.

31.7.
Dan, ko se je GPSu začelo mešati. 10km pred Madridom je totalno mrknil in bil sposoben izpisati samo samo besedo: “error”. Ravno pravi čas! Na avtocesto za Zaragozo se nam je uspelo prebiti bolj po občutko ter s pomočjo policista. Po celodnevni vožnji smo prespali na parkirišču bencinske črpalke, cca. 100km pred Andoro, v majhni prijetni vasici Ponts.

Samotna črpalka.

Notranjost Španije.


Ponts, vasica bogu za nogu.

1.8.
Do Andore je peljala prelepa pirenejska cesta, speljana vmes nekajtisočakov. Ker se v glavnem mestu Andora La Vella ni dogajalo nič posebnega, smo zavili v trgovino. Izgledalo je kot, da smo v raju. Šteka cigaretov 17€, tobak se je prodajal v 5literskih kanticah po 19€, alkohol za tretjino cenejši kot pri nas. Naredili smo zalogo vsega, vendar nismo pretiravali, saj je na izhodu iz države carinska kontrola. Spotjo smo tankali še dizel gorivo po 0,90€. Zvečer smo že prečkali Francosko mejo ter prespali na počivališču za kamperje v bližini Montpellierja.

Kanta tobaka v Andori.



2.8.
Spali smo kot ubiti in štartali šele okoli poldne. Po približno 30km so se začneli prvi problemi. Kombi je začel pocukavati, vedno bolj, dokler je po nekaj kilometrih popolnoma crknil. Sumil sem na naftni filter. Do prvega naslednjega civiliziranega središča, mesta Arles, nas je ločila cca. 12km, vendar GPS, ki si je medtem čudežno opomogel, ni vedel, ali gre za mesto dimenzij Domžal oz. Breginja. Ker nam ni bilo do kompliciranja, sem se okoli 13h odločil poklicati AMZS asistenco v tujini. Po uri in pol čakanja so nas končno kontaktirali Francozi. Povedali smo jim, kje smo. Operaterka je zatrdila, da bo avtovleka prišla čez dobre pol ure. Po dveh urah in pol čakanja je še vedno ni bilo na spregled, zato sem jih spet poklical in vprašal, če so na nas slučajno pozabili. Zatrdili so, da je na avtocesti grozna “gužva”, da so zastoji, itd. Dobro, vsaj pozabili niso na nas. Ob 19h je avtovleka končno prišla po nas. Mi smo medtem ob cesti vzpostavili pravi kamp. Šofer, ki je prišel, je bil črn kot “bota” in ni znal besede angleško. Razumeli smo ga, da je delavnica že zaprta in da bo treba počakati do naslednjega dne. Zavrnili smo ponudbo AMZSja, da bi zastonj prenočili v hotelu in se raje odločili, da bomo prespali pred delavnico v T3ju.


3.8.
Zjutraj sem bil prvi pred delavnico. Mehanik je motor prikopil na aparate in ugotovil, da je kabel na pumpi od nafte pretrgan. Malenkost, ki nas je stala enega celega dneva. Ob 11h smo že štartali proti Sloveniji in smo zjutraj naslednjega dne po 1100km že prečkali MMP Vrtojba.

Malo romantike, pa še proti komarjem je dobro.

Cestnina skozi Italijo, kaj smo kaj jedli?

Še nekaj kratkih zanimivosti:
Prevozili smo 6544km.
Poraba je bila kar visoka - 8,7l / 100km. Bilo nas je pet + prtljaga.
Na osebo pa smo zapravili presenetljivo malo – vsega skupaj le 360€ na glavo. Res pa je, da so bile na meniju večinoma testenine, da smo se cestnin na veliko izogibali ter da smo v kampih opravili le šest nočitev. Po forumih veliko plašijo glede spanja na parkiriščih, vendar mislim, da se ob zdravi pameti in izbiri primernega placa ni kaj bati.


Skupaj več kot 6500km.

                                                                                                                                                                                             

0 komentarji:

Objavite komentar