6. junij 2016

Hotel Haludovo - zapuščen hotel na Krku

Avtor: Tomi
Delilci stroškov do Krka in nazaj: Nataša, Jure, Špela in Andraž

Konec šestdesetih. Milijonar Bob Guccione, ustanovitelj zloglasne revije za odrasle Penthouse, se odloči, da bo na Kvarnerju zgradil hotel za razvratne zabave. Po štirih letih gradnje in porabljenih 45.000.000 dolarjev (v današnjem času več kot 250.000.000 dolarjev), hotel začetek poletja 1972 slavnostno odpre svoja vrata. Leta 1973 pa razglasi bankrot. Kratko ampak hohoho sladko. V tem času so se penthousovim hostesam prepuščali od Silvia Berlusconija do Sadama Huseina. Ob igranju ameriške rulete, masažami in plavanju v šampanjcu, so gostje mesečno porabili tri tone jastoga in 150 kilogramov kaviarja. No, po bankrotu je hotel še omejeno deloval, vmes so ga zavzeli celo begunci, v začetku 21. stoletja pa je dokončno propadel. Po mojih informacijah, bi morali hotel porušiti že v lanskem letu, zato smo izkoristili junijsko soboto in šli pogledat preden bo prepozno. Bili smo v dvomih kako do tja, vendar nas je tabla že na začetku Malinske obvestila, da za hotel Haludovo moramo na naslednjem križišču desno. Vstop nam ni onemogočala nobena ograja. Še več, hotel je bil poln firbcev, kot smo mi. Nekateri so imeli celo lokalne vodiče.

Dostop z obale

Kegljišče



Bar





Podzemni hodniki





Odslužene mize za Ruleto

Disko

Notranji bazen

Zunanji bazen



Glavni vhod

Dvigalo do hotelskih sob









Kuhinja

1. junij 2016

Berlin, Potsdam, Dresden, 2.del



Petek: Dan, ki je bil od jutra do večera rezerviran za Berlin. Najprej sva se poskusila prebiti na vrh televizijskega stolpa na Alexandrovem placu, vendar nas je čakalna doba dveh ur od tega odvrnila. Medtem ko sem jedel breskev pred enim trgom, se je pred mano odvila prava policijska akcija. Kar naenkrat so štirje policisti v civilu položili na tla in vklenili pol ducata "potemnjenih" žeparjev. Po priporočilu Natašine prijateljice Heike, smo šli na sladoled v Hokey Pokey. Baje najboljši sladoled v Berlinu. Ni bil slab. Na željo Senkota smo obiskali kar nekaj parkov. In skupaj ugotovili, da Berlinčani ne poznajo kosilnic. Povsod vsaj pol metra visoka trava. Hecal sem se, da bo Senko dobil berlinskega klopa in ga tudi je! Po parkih so nepogrešljive tudi prazne pločevinke piva in zamaški raznih pijač iz bogve kakšnega žura. Ampak kaj češ, tudi to je – poleg grafitov na vsakem koraku – simbol liberalnega mesta. Ali samo izgovor? Zvečer sva z Natašo v kombiju odigrala turnir enke in briškule.

Med akcijo

Malo drugačen hotel



Hokey Pokey



Eden bolj urejenih parkov



Naleteli smo na firmenlauf z različnimi prevoznimi sredstvi





in še klasični maraton



Sobota: Zjutraj smo se s kombijem odpravili do osemnadstropnega nakupovalnega središča KaDeWe. Kaj čem rečt. Nič posebnega. Narejeno je po istem kopitu kot Macy's v New Yorku. Lepo za videt, netipični izdelki, vso mogočo šaro se dobi, ampak za to tudi pošteno plačaš. Kupili smo Rubikovo kocko velikosti 2 x 2 x 2. Dopoldne smo šli do bližnjega Potsdama, kjer se v mestu nahaja velik park. Oziroma veliko mesto v parku. Potsdam je priljubljen predvsem med Berlinčani, kamor se gredo le-tej "odpočiti" od mestnega vrveža. Meni osebno se je zdelo, da zaradi morja turistov v mestu vlada še večji kaos kot v centru Berlina. Ni nam bilo pretirano všeč, zato smo se pozno popoldne odpeljali proti Dresdnu. Slednja destinacija po prvotnem planu ni bila predvidena. Po poti sem izbrskal pomembne informacije o mestu in rečem lahko samo ''waw''.
Dresden je bil pred drugo svetovno vojno hitro rastoče kulturno in industrijsko mesto. Tik pred koncem druge svetovne vojne so ga "zavezniki" brutalno bombardirali, z namenom, da bi sesuli moralo nemškemu civilnemu prebivalstvu. V treh dneh bombardiranja so porušili skoraj šestdeset odstotkov mesta in po prvih ocenah pobili 250.000 civilistov. Dresden si še dandanes ni popolnoma opomogel. Še pred nekaj leti je bilo moč po mestu videti uničene stavbe.
Utaborili smo se pod mostom in plačali 3€ parkirnine, ki je veljala od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj. Zvečer smo šli v prelep center, pojedli nekaj tipično nemškega – kebab in si ob pivu ali dveh ogledali finale lige prvakov.

Potsdam





Dresden

Dresden





Okoli centra Dresdna

Center









Zadnje prenočišče

Nedelja: Dopoldne sprehajanje po centru, popoldne pa domov. Sredi Češke smo z avtoceste zavili v naključno vas, kjer smo se ustavili na kosilu. Plačala je Nataša, ker je dan prej izgubila stavo glede zmagovalca lige prvakov.

Skupno smo prevozili 1520km.
Porabili 127,65 litrov nafte (126,9€)
Za prenočitve porabili 3€
Po betulah cca 100€
Skupni stroški 358€ za dve osebi.


Berlin, Potsdam, Dresden, 1.del

Avtor: Tomi
Sopotniki: Nataša, Senko
Vozilo: VW T3

Odkar sva z Natašo na Dunaju, se ravnava po avstrijskih praznikih. Konec maja je eden od le-teh padel na četrtek, tako da se je napovedoval super dolg vikend. Štirje dnevi in pol so bili kot nalašč za obisk Berlina.

Sreda: Štartala sva ob 19h. Na žalost nisva bila edina s planom za podaljšan vikend. Poleg Avstrijcev so se ga namerili izkoristiti še Nemci in Čehi. To sva občutila na dunajski obvoznici, saj sva z juga na sever Dunaja potrebovala debelo poldrugo uro. Od češke meje naprej se je promet razredčil in se občasno nabiral samo za nama. Prespala sva nekje med Prago in nemško mejo. Ker je bilo počivališče polno, sva zapeljala z avtoceste in se utaborila ob pšeničnem polju. (50.49530; 14.07541) Aja, tudi Senko je bil z nami, tako da bom v nadaljevanju pisal v množini.



Prepovedane stvari so najslajše

Četrtek: Relativno zgodaj zjutraj smo nadaljevali s potovanjem in ob poldne prišli v "Camp 1 Berlin". Bil je nabito poln. Ker smo sklepali, da so tudi ostali polni, smo se odločili za plan B. Parkirali smo na parkirišču tovornjakov tik ob berlinski obvoznici in se "vkampirali". (52.501352; 13.277736) Imeli smo vse, kar človek potrebuje. Smetnjak in ravno podlago, da kombi ni visel na en kraj. Nedaleč stran, ob motelu, je bil tudi tuš za šoferje, kjer so te olajšali za 2,9€. Predvsem pa nas je navdušila S-Bahn postaja v smeri centra, oddaljena slabih petnajst minut hoje. Okoli nas je bilo parkiranih kar nekaj somišljenikov, večinoma s čudaškimi kamperji.

Popoldne smo se šli sprehajat po centru, ogledali smo si:
- Potsdamski trg
- Mall of Berlin
- Alexander platz
- kup cerkva
- in seveda več odsekov berlinskega zidu

Nekateri deli Berlina, predvsem arhitektura, precej spominjajo na Rusijo ali Ameriko. Na primer ulice okoli Checkpoint Charlie. Če ne bi bilo toliko škod po cesti, bi lahko mislil, da sem v centru Manhattna. Okolica parlamenta spominja na Washington, polno vojnih zaznamkov, spominskih parkov, upokojenih turistov. Ker dneva kar ni in ni bilo konca, sem pogledal na uro. Bila je skoraj 22h ... in še vedno svetlo?! No, Nataša mi je potem osvežila spomin, rekoč da smo že precej severno in da so dnevi v tem letnem času precej daljši kot pri nas.

Prenočišče za odpadnike



Parlament



Brandenburška vrata

Spomenik posvečen žrtvam holokavsta







Berlinski zid



Ulična umetnost, občutek 3D



Hitler kot Pahor

Checkpoint Charlie





Maša









Naprodaj kosi berlinskega zidu s certifikatom

TV Tower