03. junij 2012

Nordkapp 2012, 2.del



8.dan: Zbudili smo se v popolni idili, ob zamrznjenem jezeru. Domačin je nekaj metrov stran, z velikanskim svedrom, lovil ribe. Do norveške meje je bil spet copy/paste, nato pa se je odprl neverjeten pogled na zamrznjeno morje. Po šestkilometerskemu tunelu, ki vodi pod morjem do Nordkappa, nas je 13km pred najsevernejšo točko, presenetila rampa in tabla, da konvoj do cilja vozi 2x na dan. Odločimo se počakati v bližnji vasici Skarsvag. Da se z vremenom ni za hecati, ugotovimo takoj, ko začne pošteno snežiti.

Prevozili 566km, max hitrost 111km/h.

Sanjsko počivališče

Prvi znaki mrazu

Ribič

Pred norveško mejo

Zadnje tankanje na Finskem.

Ledeno morje

Proti Nordkappu

Idila, popolna.

Tunel pod morjem, dolg skoraj 7km.

13km pred Nordkappom


Razika med to in zgornjo sliko je 15min. Vreme je res nepredvidljivo.


9.dan: Pred rampo se je zbralo ducat vozil. Med čakanjem sem dolil še 7deci olja. Ni slabo za 4200 prevoženih km. Zadnjih 13km je pred nami peljal plug, za nami pa kombi s svetlobnimi znaki. Nato pa končno trenutek, ki sem ga čakal najmanj tri leta - najsevernejša točka v Evropi. Glede na to, da turistov ni bilo preveč, je bilo priložnosti za prekrasne slike na pretek. Vstopnina v muzej je bila cca 22€ na osebo, vendar nas ni pretirano zanimal. Raje smo skuhali čaj iz snega na najsevernejši točki. To nam bo vsekakor bolj ostalo v spominu. Čez 2 uri smo s konvojem zapustili Nordkapp in pot nadaljevali proti jugu. Tunel pod morjem smo morali ponovno plačati, smo pa dva sopotnika lepo skrili in prišparali 13€. Spali smo nekaj km naprej od Alte. (N70.04166°; E22.95311°)

Prevozili 395km, max hitrost 95km/h.

Potepanje po okolici Nordkappa




Tabla pred zaprto rampo

Plug na začetku konvoja

Končno




Obvezna nalepka.

Spet vračanje proti jugu

Snežne sani - Norveški nacionalni šport no.1



10.dan: Na poti proti jugu oz. proti Lofotom, nas prvič resno ogrozi sneg. Na prelaz (nekaj čez 400m) še nekako pridemo, ko pa med spustom zadnji del kombija začne odnašat, smo bili vsi trdi. Ko se je zjasnilo, sem že pametoval, da zimske gume so komercialni trik. Prvič smo odšli v trgovino na Norveškem in takrat šok. Bral sem, da je Norveška draga. Mislil sem si, ajde 20-50% višje cene kot v Sloveniji, a sem se pošteno motil... Za kruh, vodo, mleko in čokolado smo plačali dobrih 30€. Samo voda skupaj s plastenko je stala 4€. Da bi kupili pločevinko piva za 6€ pa nam niti na kraj pameti ni prišlo. Zdaj vem, zakaj na poti nismo videli niti enega bara ali gostilne. Zanimivo je bilo opazovati, kaj imajo Norvežani pred hišami. Praviloma imajo nov kamper, kopača ali traktor in en zelo star neregistriran avto, za njim en malo novejši, ravno tako neregistriran avto, in za njim en do 10let star avto. Pristni zbiratelji stare šare. Spali smo na epskem parkirišču za avtodome, pred Sortlandom. (N68.66154°;E15.49939°)

Prevozili 667km, max hitrost 109km/h.

Vzpon

...in spust.



Prenočišče s prekrasnim pogledom.

11.dan: Zbudili smo se v deževno jutro. Vreme smo izkoristili za konkretnejšo obnovo zaloge. Hoteli smo menjati € v Nok-e, vendar neuspešno. Celo na banki so nam rekli, da pri njih ni navada menjati denar (!). Ni bilo druge, kot sproti dvigovati na bankomatih. Popoldne se je vreme stabiliziralo in odšli smo po otoku Vesteralen. Zvečer pa s trajektom na Lofotsko otočje. Naprej od pristanišča smo spet spali na čudoviti lokaciji. Po maratonskem turnirju Enke, zaspimo. (N68.41713°;E14.84214°)

Prevozili 270km, max hitrost 90km/h.

Vesteralen

Vesteralen

Svetilnik na skrajnem severu otočja

Vesteralen

Spanje na Lofotih

12.dan: Čeprav se zbudimo v deževno jutro, se tako kot je bilo napovedano, točno ob 12:00 razjasni. Krujzamo po Lofotih in občudujemo razloge, zakaj so bili že večkrat razglašeni za najlepše otočje v Evropi. Po obisku mesteca A na skrajnem zahodu otočja, gremo na večerni trajekt za Bodo. Po pristanku, smo se zapeljali do Saltstraumena- največjega vrtinca na svetu, ki je viden cca vsakih 6 ur. Premer naj bi presegel 10m. Zraven, na parkirišču, smo prespali. (N67.23273°;E14.62001°)

Prevozili 306km, max hitrost 92km/h.

Sušenje rib


Lofoti

Lofoti

Prekrasna pokrajina

Toplo morje

Polno mostov

Lofoti

Mestece "A"

Prenočišče ob vrtincu

13.dan: Na prvem trajektu, nas delavec povpraša, če smo iz Češkoslovaške ali Romunije.  Slovenija mu ni bila pretirano znana. Po drugem trajektu, smo se ustavili v trgovini blizu Mo i Rana. Ugotovili smo, da so v trgovski verigi Bunpris, cene nekoliko ugodnejše, vendar je ob izstavljenem računu spet bolela glava. Spali smo poleg mogočnega slapa. (N65.62495°;E13.29183°)

Prevozili 392km, max hitrost 102km/h.

Vrtinec


Ledenik



Nad čistočo javnih wc-jev se ni bilo za pritoževat


Še eno epsko prenočišče

14.dan: Vremenska napoved za naslednje dni je slaba, zato pospešimo, da si v lepem vremenu lahko ogledamo Atlantsko cesto. To je relacija, dolga 8km, polna mostov, ki povezujejo več otokov in spada med najlepše ceste na svetu. Do tja “kot tele v nova vrata” opazujemo table z oznako, da so nekateri odseki plačljivi. Nobenemu ni bilo nič jasno, saj cestninskih postaj ni bilo, tudi v turističnih vodnikih o cestnini ne duha ne sluha. Zato se ustavimo na črpalki, kjer ugotovimo, da imajo neke vrste satelitsko cestninjenje. Kot turisti, lahko dolg poravnamo na določenih točkah, tako, da navedemo kje smo vozili. Vmes se ustavimo še na železniški postaji Hell, nič posebnega, je pa dober izgovor za počitek.

Prevozili 638km, max hitrost 105km/h.

Prijetna vasica z imenom Hell


Atlantska cesta







                                                                                                                                                                                             

0 komentarji:

Objavite komentar