03. junij 2012

Nordkapp 2012, 3.del



15.dan: Prejšnji večer, smo spoznali skupino Poljakov, zato je tropinovec zmanjkal. V oblačnem vremenu, napredujemo proti prelazu Trollstigen, nakar sledi razočaranje, saj je bil zaradi snega zaprt. Po obvozu dosežemo svetovno znan fjord Geiranger. S trajektom smo se peljali skozi celoten fjord in opazovali zapuščene samotne kmetije, tik nad fjordom. Pot nadaljujemo proti Bergnu in prespimo ob jezeru. (N61.51094;E06.15628)

Prevozili 416km, max hitrost 93km/h.



Geiranger z vrha



Zapuščene kmetije sredi ničesar

Suvenir :)

16.dan: Takoj po štartu, nas ustavi kontrola prometa. Ko policistka vidi moj dokument, se ne more ustaviti režati in pravi, da nisem podoben tistemu na sliki. Na dopustu se vendar ne mislim briti. Zaželi nam srečno pot naprej in pripomni, da pas alterantorja precej tolče. Da kombi ni brezhiben in med drugim tudi zaganjač dela kadar se mu zazdi, sem vedel že prej kot smo odšli na pot, vendar vse pač ne sme biti perfektno. Ko prispemo v Bergen, naletimo na parado ponosa. Nato se sprehodimo še po tržnici, kjer so poleg POS terminala, opremljeni še s tablami, da sprejemajo EUR, USD, YEN... So modernejši kot na bankah. Preverimo vreme in ugotovimo, da je za jutri napovedano lepo le do poldne, zato napredujemo proti Preikestolenu. Prvič opazimo nasade jabolk in češenj. Nekaj kilometrov pred parkiriščem za vzpon na Preikestolen, prespimo.

Prevozili 621km, max hitrost 100km/h.

Parada ponosa




Najlepša razglednica




17.dan: Zjutraj vzpon na Preikestolen. Skrbelo nas je, kakšna steza je do cilja, zato smo bili vsi opremljeni s pohodnimi čevlji. Ko sem opazoval narod, v čem leze gor, sem videl vse od sandalov do copat za po hiši. V uri in 15minut smo prišli do, kot ga je National Geographic opisal; “The world’s most iconic destination”. Težko je opisati občutek, ko sediš in ti noge bingljajo 604m nad morjem. Res neverjetno doživetje in neverjeten razgled. Preden smo se odpravili proti Oslu, smo izkoristili tuše, ki so bili na parkirišču. Takoj po štartu, je začelo deževati. Vse po načrtih.

Prevozili 239km, max hitrost 86km/h.





18.dan: V Oslu smo parkirali ob parku Frogner, kateri je znan po golih človeških skulpturah. Vredno ogleda. Nadaljevali smo proti centru, mimo kraljeve palače. Čeprav Oslo spada v vrh najdražjih mest na svetu, smo mi preživeli s 3,5€, kar je zneslo točno dve kavi v McDonaldsu in dva kovanca uličnemu zabavljaču. Zvečer smo se preparkirali na bližnje teniško igrišče.

Prevozili 240km, max hitrost 101km/h.





Alfred Nobel

Kraljeva palača

Oslo

Opera v Oslu

19.dan: Preden smo šli spet proti centru, sem dolil 7deci olja. Pozno popoldne, smo štartali proti Copenhagnu. Takoj čez Švedsko mejo, smo v velikem trgovskem centru spet obnovili zaloge, za normalen denar. Prespali smo na počivališču. Spili smo še preostalo žganje.

Prevozili 345km, max hitrost 107km/h.

Oslo

Oslo

20.dan: Zrak na Švedskem je precej slab, saj je zjutraj glavo nenormalno stiskalo. Da se ne bi poslabšalo, smo hitro odhiteli do trajekta za Dansko. V pristaniškem mestecu Helsingor se nahaja prekrasen grad Kronborg, vreden postanka. Zvečer smo parkirali na postajališču za avtodome, približno 4km od centra Copenhagna. (N55.65990;E12.55800)

Prevozili 229km, max hitrost 104km/h.

Kronborg

Kronborg

21.dan je bil namenjen raziskovanju mesta. Poleg centra in okolice, smo šli v Christianio. To je danska avtonomna cona, katero so leta 1970 “osamosvojili” hipiji in kjer še danes živijo po njihovih pravilih. Danske oblasti Christianio pustijo pri miru, češ da gre za socialni eksperiment, ampak jaz menim, da gre za en velik polom, saj je vse skupaj preraslo v eno veliko pranje denarja in prosto prodajanje drog na stojnicah. Prvotni pomen osamosvojitve je že davno pokopan. Poleg tržnic s kitajsko robo ter zadetih domačinov in turistov ni nič pametnega za videti. Strogo prepovedana sta tek in fotografiranje.

Copenhagen

Vhod v Christianio





Parkirni za avtodome v Copenhagnu

22.dan: Dan odhoda proti domu. Še preden smo zapustili Dansko, smo prečkali 6.790 m dolg most čez veliki Belt, ki velja za enega najdaljših na svetu. Spanje na postajališču pred Münchnom.

Prevozili 1133km, max hitrost 122km/h.

23.dan: Že zgodaj zjutraj se je v zraku čutilo, da bo danes v Nemčiji poseben dan. Večina avtomobilov je imela izobešene rdeče zastave ali šale. Nenormalno veliko angležev nas je prehitelo in po radiu so več ali manj potekali pogovori le o “fucbalu”. Ta dan se je v Münchnu igral finale Lige prvakov. Mi pa smo se, 500km od doma, počutili že kot na domačem dvorišču.

Prevozili 664km, max hitrost 126km/h.

Tako, poglavje "Nordkapp" sem na mojem spisku "Kaj narediti vsaj enkrat v življenju" uspešno zaključil, občutki so mešani, saj takšen podvig in zadovoljstvo ob vrnitvi domov, bo težko preseči. Mogoče pa bo splavu iz pločevink uspelo. :)

                                                                                                                                                                                             

0 komentarji:

Objavite komentar