03. junij 2012

Nordkapp 2012, 1.del

Avtor: Tomi N
Sopotniki: Nataša T, Jure P, Blaž Č
Vozilo: Vw T3 l.85

Bil je mrzel decemberski večer. Po spitem šestorčku, smo prišli do genijalne ideje, da bi lahko do poletja zbirali pločevinke in naredili splav, katerega bi... Ups, to je druga zgodba...

Nordkapp že dolgo ni več samo točka na skrajnem severu Evrope, temveč sinonim za vsaj 10.000km dolgo turo, mimo tisočih jezer, skozi neskončne gozdove in dihjemajoče fjorde. Malokdo ni vsaj enkrat pomislil na takšen podvig in dokler ga ne dosežeš, Nordkapp ostane globoko v podzavesti.

10.000km se mogoče sliši veliko, vendar se je treba zavedati, da to ni običajen dopust. To je "trip", potovanje. Cilj tega je, da čimmveč vidiš, doživiš, občutiš…

Približna pot.

1.dan: Štartali smo ob 15h, cilj pa je bil priti čimdlje. Rebernice so bile zadnji vzpon na celotni poti, za katerega je bilo potrebno zbiti prestavo iz 4 v 3. Na mejnem prehodu Šentilj smo še zadnjič natočili slovensko gorivo. Še preden smo prečkali mejo sem se odločil, da na avstrijska tla ne stopim, zato je bil naslednji postanek na češki meji. Pregledali smo zemljevid in preračunali, da je do poljske meje še cca 200km. Polni začetniške zagnanosti, smo nadaljevali pot. Takoj, ko smo prestopili češko/poljsko mejo, se je začelo eno veliko gradbišče. Zaradi slabih označb, smo se hitro izgubili in tavali med majhnimi vasicami. Po dobrih dveh urah, smo z zadnjimi hlapi prišli do črpalke, na regionalki za Varšavo tankali 58,15l in šli spat.

Prevozili 902km, max hitrost 114km/h.

2.dan: Cesta proti poljsko/litvijski meji je bila še naprej eno veliko in slabo označeno gradbišče. Vulkanizerstvo in optika morata biti cvetoči posel na Poljskem. Skoraj neverjetno se mi zdi, da bo tukaj čez nekaj mesecev Evropsko prvenstvo v nogometu. Kolesarjenje po avtocesti je kar popularno. V Varšavi smo 3 ure čakali v neverjetni gneči, saj se je štiripasovnica skrčila v en pas, kjer nas je čakal rdeč semafor. Pozno zvečer smo prispeli v Litvo in premaknili uro na +1. Na poti v Vilnus nas je zaflešal radar, vendar o kazni ne duha ne sluha. Stare slovenske registerske tablice so zakon, nobeden ne ve čigav si. Že takoj ob vstopu v glavno mesto Litve, nas je GPS zapeljal skozi glavno ulico, polno pubov, restavracij in diskačev. Takoj smo parkirali na PZA-ju, neposredno ob centru (N54°68753"; E25°29413'') in šli na potep, iskat prvi vtis mesta.

Prevozili 820km, max hitrost 108km/h.

Poljske ceste


Litvanska meja

Vilnus

Vilnus

Vilnus

3.dan: Jutro smo izkoristili za raziskovanje Vilnusa. Med sprehajanjem po mestu, sem zaradi velikega števila barčkov, stojnic, uličnih muzikantov in bogate arhitekture, imel občutek, da sem v sredozemskem mestecu, ob morju, in ne na vzhodu Evrope, 100km od Belorusije. Mesto je vsekakor vredno ogleda, in nedvomno med mojimi top 10 mesti v EU. Popoldne smo si ogledali atletski stadion v Kaunasu, kjer je naša sopotnica obujala spomine na Mladinsko evropsko prvenstvo v atletiki, leta 2005. Na avtocesti proti Šiauliaiju smo naleteli na počivališče s tuši in jih brez pomisleka uporabili. (N 54.95914";E 23.86636") Na severu Litve smo se ustavili na griču križev. To je manjši grič, popolnoma prekrit s križi vseh možnih oblik, velikosti in materialov. Zgodovina tega griča je zelo pestra in zanimiva, vendar se ne bom spuščal v podrobnosti. Google dobi vse informacije :) Ob 2h zjutraj smo na litvijsko/latvijski meji menjali 50€ v LAT-e, ostanek LIT-ov pa podarili mimoidočemu Latvijcu, v delovni obleki, škornjih in rdeči kapi z napisom "Latvija". Ko sem mu v roko položil nekaj kovancev v skupni vrednosti 2€, je nejeverno gledal, nič mu ni bilo jasno, ni mogel verjet svojim očem. V polomljeni angleščini se nam je iskreno zahvalil in nas povabil na "pijačo". Povabilo smo morali zavrniti, saj nas je čakala še dolga pot do letališča v Rigi, kjer nas je naslednji dan čakal še četrti član naše posadke.

Prevozili 429km, max hitrost 114km/h.

Prenočišče skoraj v centru Vilnusa

Razgled na novi del mesta

Stari del

Vilnus

Vhod v staro mestno jedro

Vilnus

Atletski stadion v Kaunasu

Proti Latviji

Grič križev




Latvijska meja

4.dan: Ob 10h zjutraj smo pobrali še našega zadnjega člana in odšli v center Rige. Mesto je precej večje od Vilnusa in tudi slabše urejeno. Po obhodu centra, smo zavili še do tržnice, kjer se je lahko začutilo Latvijsko realnost. Še bolj pa smo jo začutili ob prihodu do kombija, saj je bila sovoznikova ključavnica odprta kot roža. Nekdo je hotel vlomiti, vendar mu ni uspelo. Vse vrednejše stvari smo imeli pri sebi in nepridiprav ne bi imel veliko dobička. Dogodek ni pustil slabe volje, saj na takšni poti moraš bit pripravljen na vse, vseeno pa je bilo Latvije dovolj in z manjšim obvozom po njihovi "rivieri" smo že bili na poti v Tallinn. Takoj, ko smo prestopili mejo, so se ceste izboljšale in do Tallinn-a je bila mala malica. Parkirali smo na velikem parkirišču, ob pomolu, v neposredni bližini centra. (N59.44138°;E24.75470°)

Prevozili 414km, max hitrost 102km/h.

Riga

Riga

Riga

Riga

Pogled na Rigo z najvišjega hotela v mestu.

Lepo urejen park

Ulična plesalka :)

Zlomljena roka. Marketinška poteza?

Tržnica

Presenečenje


Konzerva kupljena na tržnici za 20centov, neoznačena

...in vsebina

Prelepa pokrajina na severu Latvije.

Estonska meja

5.dan: Med sprehajanjem po mestu, nas je ogovorila mlada dama z vprašanjem, če je kdo od nas za seks. Seveda smo hvaležno odklonili. Tole je bila verjetno bolj izjema kot pravilo. Mesto stavi na srednjeveški stil, saj so vsi trgovci in gostinci oblečeni v srednjeveška oblačila. Celo mesto je tematsko okrašeno in tako vsekakor dobra pogruntavščina za privabljanje turistov. V vseh treh baltskih državah so mislili, da smo Rusi, kar sicer ni dobro, saj je rusko okupiranje še zelo živo v mislih ljudi. Če rečeš, da si Slovak ali Slovenec, te imajo vsi bolj radi. Že od Litve naprej, ni bilo opaziti starega avtomobila, če izključimo kakšen Audi 80, avtomobila starejšega od 15let ni bilo na cesti. Ta večer smo spili nekaj…

Tallinn

Šrek :)

Tallinn

Tallinn

Križ na glavnem trgu v Tallinnu

Nočni Tallinn


Argeta

6.dan: Zgodaj zjutraj smo imeli trajekt do Helsinkov. Nastanili smo se v kampu z dobro povezavo s centrom. Da smo uradno na severu Evrope, so nas opominjale tudi cene alkohola v trgovinah. Na tekočih stopnicah po mestu je navada, da kdor stoji, se drži skrajno desno, v nasprotnem primeru ti domačini s silo ne prizanesejo. Čeprav smo bili v zimski opremi, je večina domačinov, predvsem mladine, hodilo naokoli v kratkih hlačah in majicah.

Prevozili 14km, max hitrost 82km/h.

Glavna železniška postaja v Helsinkih

Helsinki

Helsinki

Helsinki



7.dan: Metal na radiu nas je takoj opozoril, da smo na finskih cestah, namenjeni skrajno na sever. Finska pokrajina je bila pričakovana- gozd/jezero/neskončna ravnina. In tako copy/paste 1500km. Ko se je zmračilo, smo prispeli do Božičkove vasi, točno na polarnem krogu, kjer smo bili, poleg srbskega in bosanskega para, edini turisti. Naši južni sosedi so si "GO" registersko razlagali kot Gruzija :) Ponoči smo nadaljevali pot proti severu, vendar smo se kmalu ustavili, saj je bila nočna vožnja precej nevarna, zaradi polno "živine" na cesti. N 67.51489° E 26.63252°

Prevozili 994km, max hitrost 116km/h.

Tipična finska cesta


Tipično finsko jezero



Božičkova vas

Polarni krog

Večja svetovna mesta

Šleparji z dodatno prikolico so vsakdan



                                                                                                                                                                                             

1 komentarji:

Anonimni pravi ...

Potopis zelo dober. Super, Vrtojba dobra zamisel !!!! a, je smer prava ?? ha, ha !!!

Objavite komentar