27. maj 2011

Škotska 2011, 2.del



24.5
Malček po 11h štart iz kampa, cilj pa francoski Dunkerque, kjer nas je naslednji dan ob 8h čakal trajekt. Pot je minila brez zapletov. Dunkerque je mesto polno trgovskih centrov, zato izkoristimo priložnost za obnovo zaloge in tankanje do sedaj najcenejše nafte - 1,28€/l. Karto za trajekt sem kupil prek spletne strani Aferry.com in jo plačal slabih 30€ za T3+3 osebe. Povratne nisem kupil, saj odhod iz otoka ni bil točno določen. Zvečer se nam je na parkirišču pred pristaniščem pridružila cca. 30-letna Nizozemka, ki je po razpadli zvezi prodala hišo, pustila delo in kupila T3, sedaj pa sama potuje po Evropi. Namenjena je bila najprej v Newcastle, potem pa na Norveško. S prijatelji je dogovorjena, da se čez dober mesec dobijo na Madžarskem na rock koncertu. Zanimivo.

Prevoženih 352km, povprečna hitrost 79,5km/h, max. hitrost 115km/h.

Nizozemka in njen dom.

25.5.
S trajektom smo se vozili 2 uri, ampak smo zaradi premika ure nazaj zgubili samo eno uro. GPSu smo ukazali, naj nas zapelje proti Stonehengu. Prvih 10km vožnje po skrajnem levem pasu avtoceste je minilo med precejšnjo zmedo z moje strani, potem pa sem se na spremembo že privadil. Le prehitevanje mi je zaradi mrtvega kota v vzvratnem ogledalcu delalo težave. V Stonehengu smo nameravali plačati z evri, a so nas zavrnili. Odšli smo v bližnjo vas, kjer so nas v banki podobno odslovili, češ, da moramo biti za menjavo denarja njihovi komitenti, medtem ko na pošti niso sprejemali bankovcev po 100€. Seveda smo imeli mi skladno z murphijevim zakonom pri sebi izključno stotake. In oni naj bi bili v Evropi?! Situacijo smo rešili s kartico Visa. Po dveh krogih okrog Stonehenga smo malo posedeli pred kombijem, nakar je do nas pristopil Anglež in nas vprašal, če je kombi naš in ali smo na začetku potovanja. Zatem nam je na naše prijetno presenečenje podaril nakupovalno vrečko, polno raznih angleških čajev, kosmičev in detergentov, češ, da on se odpravlja proti domu in tega ne potrebuje več. 1 : 0 za Britance! Proti večeru smo bili že v Liverpoolu, parkirali smo na plačljivem parkirišču. Še preden smo se odpravili po parkirni listek, je do nas pristopil starejši domačin in nam ponudil svoj košček papirja, saj ga je preplačal in ga ni potreboval več. 2 : 0 za Britance!! Liverpool je mesto kot mesto. Pristanišče in ulice imajo sicer kar lepo urejene, o ceni piva v pubih pa raje ne bi. Prespali smo na prvem počivališču na avtocesti Liverpool - Glasgow.

Prevoženih 678km, povprečna hitrost 76,7km/h, max. hitrost 118km/h.

Tipično angleško mestece.

Stonehenge od daleč...

...in blizu.



Poceni pivo v centru L’poola.

26.5.
Nekje na polovici poti do Glasgowa smo zavili z avtoceste in si ogledali 117km dolg Hadrianov zid, ki Angleže loči od "barbarskih" severnjakov. Za več informacij se obrnite na Wikipedio. :) Približno 5km pred Glasgowom nas na obvoznici prehiti avtomobil, voznik pa začne trobiti in mahati. Razumeli ga nismo, ustavili tudi ne. Po parkiranju v Glasgowu se taisti avtomobil ustavi za nami. Izstopi mož v delovni obleki in se predstavi rekoč, da je mehanik in da si tudi on lasti T2jko. Vpraša nas, če imamo mogoče kak problem s kombijem, ker se kakih 80km stran dogaja največje srečanje VW busov na Škotskem - sklepa, da je z našim kaj narobe, če smo prišli v mesto. 3 : 0 za Britance!!! "Prespali" smo pri Slovenki, Maročanu, Irki, Latvijcu, dveh Latvijkah, Vietnamcu in dveh Škotinjah. Pripravili so nam tipično "specialiteto" haggis, mešano meso iz "bad things of sheep". Viskija seveda nismo pokušali.

Prevoženih 349km, povprečna hitrost 69,7km/h, max. hitrost 111km/h.

Hadrijanov zid.

Prvo srečanje s Škotsko.

Škotom ni vseeno za tradicijo.



                                                                                                                                                                                             

0 komentarji:

Objava komentarja