25. december 2012

Božična Bratislava 2012

Avtor: Tomi N
Sopotniki: Nataša T, Sen, Peter P, Polona C

Zadnjo soboto pred božičem smo s prijatelji in psom želeli preživeti v Mariboru. Kar sram me je, da drugega največjega slovenskega mesta še nisem obiskal. Štart je bil v poznih dopoldanskih urah in do Celja je šlo vse po načrtih. Nakar pa fleš;
"Peter, koliko je do Bratislave?".
-"GPS pravi, da je še slabih 400km".
"Imamo potni list psa?"
-"Da!".
"Alora gremo" :)

Če odštejemo 2uri čakanja v koloni v okolici Dunaja je pot minila precej mirno. Nekaj težav smo imeli z iskanjem hotela, ki sprejme tudi živali, saj smo odšli na pot totalno nepripravljeni, brez nobenih koristnih informacij, še zobne ščetke in hrane za psa nismo imeli :)

Po rezervaciji hotela smo se lahko končno posvetili glavnemu mestu Slovaške. Center je poln stojnic z dobrotami, poskusili smo "cigansko pečenko", klobase in palačinke. Center mesta je sijal v popolnem prazničnem vzdušju vendar neznosen mraz nas je hitro pregnal v Bar Barrock, kjer smo večkrat poskusili slovaško pivo.







Zjutraj nas je presenetilo cca 15cm svežega snega. Odšli smo na Bratislavski grad in uživali ob pogledu na zasneženo Bratislavo. Popoldne pa je že bil čas za vračanje domov. Kratko a sladko. Maribor bo pa počakal na naslednjo priložnost.

Sen uživa na snegu:












16. september 2012

Flawa Pawa Facebook page

Flawa Pawa Blog ostaja predvsem za zbiranje potopisov potovanj in izletov. Sprotnim javljanjem iz terena pa lahko sledite na facebook strani:
https://www.facebook.com/flawapawablog

Še posebej konec januarja bo pestro :)

08. julij 2012

Krk, vikend izlet 2012

Avtor: Tomi N
Sopotniki: Nataša T
Vozilo: Vw T3 l.85

V petek pozno popoldne je še vse kazalo, da bomo vikend preživeli pri Nadiži. Nato pa "fleš" iznenada in kompas smo obrnili iz severa na jug. Po službi ob 23h štart proti Stari Baški. Na mejnem prehodu Pasjak začuda ni bilo "skini gače". Prespali smo pred kampom Škrila (www.skrila.hr).

Jutranji pogled z "mansarde", kot v najboljših hotelih. Cena? 0€


Velik minus za kamp je, da nima sence za avtodome, to pomeni, da ob 8:00 zjutraj v kombiju postane že neznosno vroče. Za šotore je lepo poskrbljeno. Naslednji minus so sanitarije, nisem delikaten po naravi, vendar tuširal sem se v japonkah. Plaža je odlična, delno namejena tudi naturistom. Mi smo se pozicionirali skrajno levo pri skalah in smo bili kljub gužvi cel vikend sami. Zaposleni krepko izboljšajo povprečje kampa, saj veliko pripomorejo k pozitivnem ozračju in sproščenosti v kampu. Barček ob plaži kar kliče po večernih žurkah, veliko pivo po 2€ tudi ni predrago. Drag se mi je zdel le kamp, za eno nočitev smo plačali 15€/osebo, pretirano za kar nudi.

Pogled na kamp z našega "tabora".


Jutranji prvi pogled.

V nedeljo smo dobili družbo.

V nedeljo smo panično štartali že ob 17:30 proti domu, saj so nas vsi strašili z neskončnimi kolonami, no kar je bilo kolone smo jo mi naredili :) Na mejnem prehodu Pasjak smo čakali cca 5min in ob 20:15 smo že bili doma. Naslednji vikend pa zares Nadiža!

05. julij 2012

Budapest - Bamako 2013 - Predpriprave

Kaj je Budapest - Bamako? To je norija, ki vsako leto štarta v Budimpešti in se uradno konča v Bamaku oz po novem v Gvineji-Bissau. Na štartu je vsako leto čez 400 takšnih in drugačnih vozil. Obstajata dve uradni kategoriji in sicer tekmovalna ter turistična. Mi smo seveda izbrali slednjo, tako, da nismo vezani na kontrolne točke in naloge. Naša glavna skrb bo cilj. Rally veliko pozornosti posveti dobrodelnosti saj predstavlja največji dobrodelni rally na svetu, ki vsako leto dostavi na tone humanitarnih pripomočkov najbolj potrebnim območjem.

Zakaj Budapest - Bamako? Prvič sem za tovrsten rally slišal pozimi 2010, navdušenje ni popustilo, zatorej ni bilo druge izbire kot se prijaviti. Zavedam se, da na poti sploh ne bo lepo, veliko bo "porkodijotov" in razmišljanja zakaj mi tega treba je bilo. Vendar trud bo poplačan takoj po cilju in spomini ter izkušnje bodo neprecenljive za celo življenje.

Kdaj je štart? Štart je 25.januarja.2013 v Budimpešti.

In cilj? Če bo vse po sreči 13.februarja 2013 v Gvineji - Bissau.

Kako bo potekala pot?


Zakaj takšna ekipa? Jaz - ker se ne morem upreti kilometrom. Jure - ker doma pozna vse. Nataša - ker takšnih punc ne proizvajajo več.

Zakaj Fiat Uno? Rdečega Unota s 40.000km si je prvo lastil moj dedek, nato oče. Ko sem ga jaz podedoval sem zaradi pomankanja prostora razmišljal o prodaji, nekaj časa sem iskal ljubitelja takšne vrste vozil, vendar zamanj. Če bi ga prodal lokalnim zidarjem za 100€ vem, da se mi bi srce paralo vsakič ko bi ga videl na cesti v vedno slabšem stanju. Zato sem se odločil za rek: "daleč od oči daleč od srca", pa še vsakič ko bom pomislil nanj se mi bo prikazal nasmešek na ustih, saj bom vedel, da je končal legendarno :)


Kakšna je trenutna situacija? Plačali smo 150€ štartnine in 300€ kavcije, katero nam bodo vrnili če bomo pravočasno uredili vse papirje. (cepljenja, vize, dovoljenja)

Lahko pomagam? Seveda! Iščemo:
  • vulkanizerja, ki bi prispeval vsaj štiri nove ali rabljene gume,
  • izdelovalca nalepk,
  • foto studio za tiskanje slik,
  • razne donatorje medicinske opreme, šolskih potrebščin, igrač, oblačil, elektronike itn.
Več info? Na spletni strani http://www.budapestbamako.org/en

01. julij 2012

Stol (Kobariški) s severne strani [kolesarjenje] 2012

Avtor: Tomi N
Sopotniki: Nataša T, Blaž Č

Eno bolj vročih letošnjih nedelj smo izkoristili za kolesarjenje na 1673m visok Stol. Ob 9h zjutro smo štartali iz Trnovega ob Soči in po 7km zavili levo proti mejnemu prehodu Učja. Čez natanko 5km lahkega klanca smo tik pred mejnim prehodom zavili na makadamsko cesto. Čeprav je bilo napovedano 38°c je bilo kolesarjenje po gozdni poti prav prijetno, ni se manjkalo ostalih kolesarjev, od mladih do starih. Ko je bilo na števcu 21km, smo prispeli na vrh grebena na višini 1460m. Razgled je bil neverjeten, dolini Soče in Nadiže s takšenga zornega kota še nisem videl. Nato je sledil vrhunec dneva in spust po grebenu proti Kobaridu. Na koncu grebena smo zavili proti Trnovemu, kjer smo zaradi strmega klanca tudi pešačili. Ob 14h po 37,5km smo že naložili kolesa v kombi in se šli ohladit v Nadižo. Za opis poti z južne strani klikni tukaj.


Vzpon

Tik pod vrhom

Spust po grebenu


Pogled poti Kobaridu

Točka kjer Nadiža naredi skoraj 180° ovinek in zavije proti Italiji

Dolina Nadiže

03. junij 2012

Nordkapp 2012, 3.del



15.dan: Prejšnji večer, smo spoznali skupino Poljakov, zato je tropinovec zmanjkal. V oblačnem vremenu, napredujemo proti prelazu Trollstigen, nakar sledi razočaranje, saj je bil zaradi snega zaprt. Po obvozu dosežemo svetovno znan fjord Geiranger. S trajektom smo se peljali skozi celoten fjord in opazovali zapuščene samotne kmetije, tik nad fjordom. Pot nadaljujemo proti Bergnu in prespimo ob jezeru. (N61.51094;E06.15628)

Prevozili 416km, max hitrost 93km/h.



Geiranger z vrha



Zapuščene kmetije sredi ničesar

Suvenir :)

16.dan: Takoj po štartu, nas ustavi kontrola prometa. Ko policistka vidi moj dokument, se ne more ustaviti režati in pravi, da nisem podoben tistemu na sliki. Na dopustu se vendar ne mislim briti. Zaželi nam srečno pot naprej in pripomni, da pas alterantorja precej tolče. Da kombi ni brezhiben in med drugim tudi zaganjač dela kadar se mu zazdi, sem vedel že prej kot smo odšli na pot, vendar vse pač ne sme biti perfektno. Ko prispemo v Bergen, naletimo na parado ponosa. Nato se sprehodimo še po tržnici, kjer so poleg POS terminala, opremljeni še s tablami, da sprejemajo EUR, USD, YEN... So modernejši kot na bankah. Preverimo vreme in ugotovimo, da je za jutri napovedano lepo le do poldne, zato napredujemo proti Preikestolenu. Prvič opazimo nasade jabolk in češenj. Nekaj kilometrov pred parkiriščem za vzpon na Preikestolen, prespimo.

Prevozili 621km, max hitrost 100km/h.

Parada ponosa




Najlepša razglednica




17.dan: Zjutraj vzpon na Preikestolen. Skrbelo nas je, kakšna steza je do cilja, zato smo bili vsi opremljeni s pohodnimi čevlji. Ko sem opazoval narod, v čem leze gor, sem videl vse od sandalov do copat za po hiši. V uri in 15minut smo prišli do, kot ga je National Geographic opisal; “The world’s most iconic destination”. Težko je opisati občutek, ko sediš in ti noge bingljajo 604m nad morjem. Res neverjetno doživetje in neverjeten razgled. Preden smo se odpravili proti Oslu, smo izkoristili tuše, ki so bili na parkirišču. Takoj po štartu, je začelo deževati. Vse po načrtih.

Prevozili 239km, max hitrost 86km/h.





18.dan: V Oslu smo parkirali ob parku Frogner, kateri je znan po golih človeških skulpturah. Vredno ogleda. Nadaljevali smo proti centru, mimo kraljeve palače. Čeprav Oslo spada v vrh najdražjih mest na svetu, smo mi preživeli s 3,5€, kar je zneslo točno dve kavi v McDonaldsu in dva kovanca uličnemu zabavljaču. Zvečer smo se preparkirali na bližnje teniško igrišče.

Prevozili 240km, max hitrost 101km/h.





Alfred Nobel

Kraljeva palača

Oslo

Opera v Oslu

19.dan: Preden smo šli spet proti centru, sem dolil 7deci olja. Pozno popoldne, smo štartali proti Copenhagnu. Takoj čez Švedsko mejo, smo v velikem trgovskem centru spet obnovili zaloge, za normalen denar. Prespali smo na počivališču. Spili smo še preostalo žganje.

Prevozili 345km, max hitrost 107km/h.

Oslo

Oslo

20.dan: Zrak na Švedskem je precej slab, saj je zjutraj glavo nenormalno stiskalo. Da se ne bi poslabšalo, smo hitro odhiteli do trajekta za Dansko. V pristaniškem mestecu Helsingor se nahaja prekrasen grad Kronborg, vreden postanka. Zvečer smo parkirali na postajališču za avtodome, približno 4km od centra Copenhagna. (N55.65990;E12.55800)

Prevozili 229km, max hitrost 104km/h.

Kronborg

Kronborg

21.dan je bil namenjen raziskovanju mesta. Poleg centra in okolice, smo šli v Christianio. To je danska avtonomna cona, katero so leta 1970 “osamosvojili” hipiji in kjer še danes živijo po njihovih pravilih. Danske oblasti Christianio pustijo pri miru, češ da gre za socialni eksperiment, ampak jaz menim, da gre za en velik polom, saj je vse skupaj preraslo v eno veliko pranje denarja in prosto prodajanje drog na stojnicah. Prvotni pomen osamosvojitve je že davno pokopan. Poleg tržnic s kitajsko robo ter zadetih domačinov in turistov ni nič pametnega za videti. Strogo prepovedana sta tek in fotografiranje.

Copenhagen

Vhod v Christianio





Parkirni za avtodome v Copenhagnu

22.dan: Dan odhoda proti domu. Še preden smo zapustili Dansko, smo prečkali 6.790 m dolg most čez veliki Belt, ki velja za enega najdaljših na svetu. Spanje na postajališču pred Münchnom.

Prevozili 1133km, max hitrost 122km/h.

23.dan: Že zgodaj zjutraj se je v zraku čutilo, da bo danes v Nemčiji poseben dan. Večina avtomobilov je imela izobešene rdeče zastave ali šale. Nenormalno veliko angležev nas je prehitelo in po radiu so več ali manj potekali pogovori le o “fucbalu”. Ta dan se je v Münchnu igral finale Lige prvakov. Mi pa smo se, 500km od doma, počutili že kot na domačem dvorišču.

Prevozili 664km, max hitrost 126km/h.

Tako, poglavje "Nordkapp" sem na mojem spisku "Kaj narediti vsaj enkrat v življenju" uspešno zaključil, občutki so mešani, saj takšen podvig in zadovoljstvo ob vrnitvi domov, bo težko preseči. Mogoče pa bo splavu iz pločevink uspelo. :)