16. april 2014

Potep po Italiji s pasjega vidika

Avtor: Sen
Sopotniki: Tomi N, Kaja N, Tea, Branko
Vozilo: Vw T3 l.85

1. dan: Jutro se je začelo kot vsako drugo. Najprej sem si očistil mednožje in nato odšel na obhod po parceli ter z urinom označil strateške točke. Nato se je začel direndaj. Kombi je gospodar zapeljal iz garaže na dvorišče in ga začel polniti z razno šaro. Očitno gremo pohajat! No, za vsak slučaj, da me ne bi spet pozabili doma, sem se usedel pred kombi in potrpežljivo čakal ter seveda kontroliral, kaj vse nalagajo. Ko je gospodar mojo potovalko s priboljški, pašto, žogico in ostalimi potrebščinami odložil v kombi, se mi je od srca odvalil kamen. Tokrat grem tudi jaz! Pot do Rima se je zelo vlekla, baje zato, ker smo šli po brezplačni avtocesti mimo Perugie, namesto po klasični avtocesti. Zaspal sem 67x. Postanke sem izsiljeval z žalostnim pogledom, včasih mi je uspelo, včasih ne. Med enim od teh sem sredi Apeninov z mojim dobrim nosom izvohal sicer mrtvo morsko rakovico. Sopotnik je med potjo iz steklenice po nesreči spil mojo vodo. Vsem ostalim sopotnikom je bilo to zelo zabavno, meni pa niti ne. Dio cane! Pozno popoldne smo prišli v kamp Flaminio v Rimu, ki je bil živi obup. Imeli so označen "dog toilete", kateri se je nahajal na prostoru za odvajanje fekalij iz kamperjev! Dio cane, dobesedno! Iz protesta sem se očedil kar na lepo pokošenem travniku. Zvečer smo se z metrojem odpeljali v center Rima. Ker sem reden obiskovalec Dunaja, so zame metroji in metropole mačji kašelj. Edino, kar mi gre na mednožje, je obvezen nagobčnik! Dio cane!! Preden sem šel spat sem pojedel pašto z briketi. Mmmmm, ma dobro! Brikete sem sicer pustil.

Jst sm že pripravljen


Moj safrface

Rakovica

Ena od lukenj, ki sem jo mogel skopat

Baje zgledam še bolj badass kot ponavadi


Piazza del popolo

2. dan: Najprej sem si očistil mednožje, nato sem spravil vse pokonci. Cel dan smo preživeli po mestu. Ker je večino znamenitosti na kupu, je bil en dan povsem dovolj. Vmes sem se skoraj stepel s češkoslovaškim volčjakom, kateri je mislil, da mi bo lahko povohal rit, dio cane! Po napornem dnevu sem prišel domov ... in kaj dobim za večerjo?? Brikete, ki so ostali od včeraj!! Tokrat so me pa dobro nategnili, dio cane!

Španske štejgne



Vatikan

Briketi :(

3. dan: Jutro sem začel s čiščenjem mednožja. Potem sva se z gospodarjem igrala s frizbijem, on mi je metal, jaz sem pa lovil. Tako me je utrudil, da sem celo pot do Neaplja prespal. Med vzponom na vulkan Vezuvio je kombi tik pod vrhom začel bruhati vodo. Seveda so najprej žrtvovali mojo vodo! In jaz žejen, dio cane! Od parkirišča do vrha vulkanskega kraterja je bilo dvajset minut zmerne hoje, pogled na Napoli je bil čudovit. Vstopnina 10€ na osebo, zame pa zastonj. Popoldne smo se namestili v kamp Zeus v Pompejih. Med večernim sprehodom so nas obkrožili potepuški psi. Gospodar je hotel enega brcniti, vendar ga je z njegovimi patetičnimi človeškimi refleksi zgrešil za slaba dva metra. Potepuh mu je pokazal zobe, takrat pa sem - oprostite izrazu - popizdil. Umaknili so se. Noben ne bo kazal zobe mojemu gospodarju, dio cane!

Pogled na Neapelj

Sprehod na Vezuvio


4. dan: Z glasnim čiščenjem mednožja sem zjutraj zbudil celotno posadko. Ker je vstop civiliziranim psom v Pompeje prepovedan, sva jo z gospodarjem mahnila z vlakom v Napoli. Na vlaku so cigani igrali na harmoniko. Pet postaj pred centrom se je vlak ustavil in javili so, da je to zadnja postaja, saj je naprej počila cev od kanalizacije. Voda na mlin meni, da sem se lahko sprehodil do centra. Napoli lahko ljubiš ali sovražiš. Meni je bil všeč predvsem zaradi smeti na vsakem koraku in arome, ki so jih le te oddajale, manj všeč pa mi je bil gost promet in smog. Ob ponovnem prihodu v kamp je do mene pristopila mlada samica. Dišala je po svežem, nasmehnila se je in nakazala, da se bi rada igrala. Podila sva se po travniku, lovila in skakala, ko pa sem nakazal, da bi se lahko šla bolj resne igre, me je gospodar zaprl v kombi. Dio cane, porco, dio cane! Popoldne so mi obljubili kopanje v morju, vendar me na vlak, ki je peljal iz Pompejev v Sorrento niso spustili, češ da na njem nisem dobrodošel. Dio cane rasisti napolitanski!


Iznajdljivost Neapeljčanov




Veliki servis na ulici




Ena boljših ulic

<3

5. dan: Najprej sem si očistil mednožje, nato pa sva se šla z gospodarjem igrat s frizbijem. Domov smo se vozili cel dan, omembe vredni stvari sta dve. Prva je ogromna luknja, ki sem jo skopal na počivališču, da je bil nad njo fasciniran še cestni delavec, druga pa daljši postanek v prijetnem mestecu Assisi, ki ima neko zvezo s cerkvijo in križi.

Ta je bila pa res velika

Assisi v ozadju





Bilo je lepo. Včasih je bilo preveč vožnje, včasih smo bili prikrajšani za stvari, ker jaz nisem bil dobrodošel. Ampak iti z družino pohajat, bilokam, je nekaj najbolj megafantastičnega!

                                                                                                                                                                                             

0 komentarji:

Objavite komentar