20. maj 2015

Prvi tradicionalni izlet v neznano

Lani sem po nesreči dobil v poštni nabiralnik vabilo društva upokojencev, kateri so me vabili na "Izlet v neznano". Na letaku je pisalo, da jih bo avtobus pobral ob 8:00, pred vaško cerkvijo in da naj imajo s seboj sendvič, pijačo in dobro voljo. To pa zgleda zabavno! Organizirajmo še mi!

Avtor: Tomi
Udeleženci: Nataša, Sen, Jure, Kaja, Blaž, Darja, Luka, Petar, Matjaž in Jasna
Vozila: VW T3, VW Hrošč 63, VW Hrošč 68, Nissan Almera

Petek:
Ena ekipa je štartala iz Ljubljane, ostale tri pa iz Nove Gorice. Po stari cesti smo zagrizli v Rebernice in se mimo Postojne in Unca zapeljali v Kočevski gozd. Cilj dneva je bil na meji med Kočevskim gozdom in Belo krajino - v gostišču Madronič, kjer je bilo organizirano tudi spanje na seniku. Tam sta nas pričakala Iztok in Damjan iz revije Avto-Dom, s katerima smo imeli zanimiv intervju o naših popotniških prigodah in nezgodah v zadnjih letih. Po intervjuju smo bili postreženi z odličnimi postrvmi in kljub kar nekaj popiti pijači, je bila končna cena nadvse prijazna. Zazdelo se je, da manjka samo še nekaj glasbe, ki bi za trenutek preglasila prijetno šumenje Kolpe in takrat je prišel Miran s harmoniko. Kaj se je dogajalo med 23:00 in 04:00 bom preskočil. Ob 04.05 sva z Juretom zbežala iz kleti drugega bratranca, sina od lastnika gostišča. Nekateri soborci te sreče niso imeli in so se na senik vračali ob zori.













Sobota:
Zjutraj smo iz spalk in s sebe otresli seno, se umili, še pri dnevni svetlobi pogledali čudovito okolico in se poslovili. Pot nas je vodila mimo Vinice do mejnega prehoda Žuniči, od tam pa na jug proti Plitvičkim jezerom. Karavana se je ustavila šele v vasici Željava, tik ob bosanski meji. Vasica, kot vsaka druga, če ne bi tam v petdesetih letih kar 12 let gradili največjo vojaško bazo JLA v Jugoslaviji in na Balkanu, v popolni tajnosti. In to ne bilokakšno letališče, marveč skrito v hribu. Po razpadu Jugoslavije so letališče v veliki meri porušili, od takrat naprej pa sameva. Po ogledu, smo smer vožnje obrnili proti morju. Nekje na Velebitu smo se ustavili na kosilu - treh mesnih ploščah. Še preden smo prišli do Senja, smo skoraj povozili medveda, ki je imel neverjetno silo v smeri proti morju. Cilj dneva je bil kamp Ujča, nekaj kilometrov južno od Senja.

Senik

Jez na Kolpi


Karlovac levo ali desno?









Nedelja:
Končno smo dočakali sonce. Za našo karavano, ki se je vila po jadranski magistrali proti severu, se je pridružil še najmanj ducat avtov. Zajtrk iz pekarne smo pojedli v Crikvenici in nato nadaljevali do Bakarja, kjer smo najpogumnejši skočili v morje. Prvi tradicionalni izlet v neznano je uradno postal tradicionalni.







                                                                                                                                                                                             

0 komentarji:

Objava komentarja